Select Page


Štiri dijakinje 3. letnika gimnazije smo se v mesecu novembru za šest dni udeležile mobilnosti v Španijo v okviru projekta Erasmus+ Together in Europe. Tam smo prebivale pri družinah gostiteljicah, povezovale pa smo se še z dijaki iz Francije, Nemčije, Španije, Turčije in Anglije.

Erasmus+ projekt, Together in Europe, je nadaljevanje lanskoletnega eTwinning projekta, kateremu je bil dodeljen Evropski znak kakovosti. Takratno sodelovanje s Turki je sedaj prešlo še na višjo in zelo široko raven. Zajema medpredmetno ter predvsem izkušenjsko spoznavanje (so)bivanja vseh zgoraj naštetih držav, njihovih običajev, zgodb, šolskih sistemov, podobnosti oz. kontrastov med nami ter med tradicionalnim in sodobnim. Predmet našega raziskovanja je tudi preseljevanje, sprejemanje beguncev in priseljencev ter iskanje lastne identitete in lastnih korenin. Pri različnih predmetih se ukvarjamo z naštetimi temami, raziskujemo, se povezujemo še s projektom podjetnosti (treba se je kar znajti sam v tujini!), sledile bodo še mobilnosti v ostale države, projektne naloge in razstave.

Katalonija je že od nekdaj skupek različnih narodnosti, zato nam je za začetek reševalec iz nevladne organizacije Open arms zelo nazorno predstavil, kako rešujejo imigrante iz mednarodnih morji. Šokantna pričevanja so nas res ganila. Obiskali smo tudi fundacijo Ateneu Sant Roc, ki priseljencem omogoča brezplačne tečaje jezikov, delavnice in varstvo otrok ter jim pomaga ustvariti novo življenje. Ogledali smo si še nekaj neznačilnih zanimivosti v bližnji Barceloni, npr. priseljensko četrt, kjer grafiti nazorno kažejo odnos turističnega mesta do priseljencev. Muzej zgodovine Barcelone nam je še bolj dokazal, da so se že od nekdaj tukaj srečevali ljudje od vsepovsod in ustvarili bogato mesto.

En dan je bil namenjen tudi ogledu Badalone, kjer se nahaja šola gostiteljica in kjer smo bivale. Igrale smo košarko z dvema priseljenima dijakoma (lokalni klub ju je povabil za igralca). Povedala sta, kako je živeti izven doma ter daleč od družine ter kako sta se spoprijela z novim jezikom, navadami in novimi prijatelji. Za konec smo si v lokalni pekarni spekle tradicionalne badalonske piškote.

Imele smo odlično priložnost vaditi angleščino in španščino, življenje pri španskih družinah pa nam je omogočilo globje poznavanje njihove kulture. Skupne ure z ostalimi sovrstniki so nam razširile svet najstnikov od drugod in sistem v različnih šolah. Poglobile smo se tudi v migrantsko krizo – predavatelj nam je res dal misliti z vprašanjem: »Migrantska kriza – kriza za nas ali kriza zanje?«.

Galerija slik

Zala Mele in Ela Obreza, 3. B