Select Page

Dragi dijaki in dijakinje,

v zadnjem času je naš način življenja zelo spremenjen. Pouk poteka preko interneta, dneve preživljamo brez osebnih stikov s prijatelji, vrstniki, v skrbeh za svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih, ob  spremenjeni dnevni rutini, ki nam je dajala občutek varnosti in svobode. Vse to vpliva tudi na naše psihično počutje.

Pojavijo se lahko:

  • Strah in anksioznost: lahko ste zaskrbljeni, da bi se okužili z virusom Covid-19 ali da bi se okužil kdo od ljudi, ki so vam blizu. Lahko ste okuženi in vas skrbi, da bi okužili še koga. Lahko vas je strah odziva drugih na to, da ste okuženi. Lahko vas postane strah dogodkov, ki so nerealni.
  • Nekateri ljudje imajo lahko težave s koncentracijo, spanjem ali opravljanjem vsakodnevnih obveznosti.
  • Potrtost in dolgčas, osamljenost.
  • Jeza in razdražljivost: Izguba občutka osebne svobode, ki je lahko posledica izolacije in karantene, lahko vodi v doživljanje jeze ali zamere do tistih, ki so izdali ukaze za izolacijo ali do ljudi, ki so bili ali so okuženi z virusom. Razdražljivost zaradi ujetosti v omejen prostor in strahu pred neugodnim razpletom dogodkov ter nezadovoljstvo zaradi različnosti pri ravnanjih med družinskimi člani lahko vodita v medsebojne spore.
  • Stigmatiziranost: Če ste zboleli vi ali kdo od vaših družinskih članov, se lahko soočate s stigmatizacijo, ker se ljudje bojijo, da bi se okužili, lahko vas krivijo za izgubo svojega občutka varnosti in so zaradi občutkov ogroženost sovražni do vas.

Spremembe psihičnega počutja so do neke mere normalna reakcija na socialno izolacijo. Ni potrebno, da se jih ustrašimo, dobro pa je vedeti, kako si v takem obdobju lahko pomagamo.

Povzeli sva nekaj priporočil Zbornice kliničnih psihologov, ki so lahko v pomoč pri obvladovanju fizične distance v socialnih odnosih  in dodali še nekaj svojih:

  • Vnaprej načrtujte preživljanje svojega časa. Ustvarite dnevno rutino in ji sledite, pomaga nam namreč vzdrževati občutek reda in smisla ter nadzora nad situacijo. V rutino vključite dnevne aktivnosti kot so delo, učenje, telesna vadba, skrb za zdravo prehrano…
  • Omejite spremljanje novic na najnujnejše in najbolj zanesljive vire informacij. Dnevno spremljanje novic je odgovorno in pomembno za ustrezno ravnanje. Nikakor pa ni potrebno ves čas slediti medijem, družbenim omrežjem, internetnim forumom in ostalim virom informacij ter se ukvarjati samo s Covid-19. Prevelika izpostavljenost novicam in družbenim omrežjem glede virusa lahko zelo poveča občutke strahu in tesnobe. Izogibajte se virom, ki poročajo senzacionalistično in objavljajo izključno negativne vidike dogajanja ter poiščite tudi pozitivne novice (npr. o ljudeh, ki svoj prosti čas posvetijo skrbi za druge…).
  • Ostanite povezani z bližnjimi preko telekomunikacijskih sredstev. Uporabljajte telefonske pogovore, sms sporočila, video klice in konference ter družbena omrežja za to, da ostajate v stiku s svojimi najbližjimi. Povežite se z ljudmi, ki so v podobni situaciji kot vi.
  • Pomagajte drugim, na kakršenkoli varen način. Pomagajte tudi svojim družinskim članom pri domačih opravilih.
  • Poskrbite za zadostno količino spanja, uravnoteženo prehrano in telesno dejavnost. Redno se gibajte v naravi, seveda skladu z navodili vlade. Narava sprošča, pomirja in krepi imunski sistem. Prehranjujte se zdravo; to dodatno pomaga k dobremu psiho-fizičnemu počutju (izogibajte se pretiranemu uživanju sladkorja, pitju alkohola in drugim psihoaktivnim substancam, uživajte čim več zelenjave, sadja in sveže pripravljenih obrokov).

Uporabne psihološke strategije za obvladovanje stresa in pozitivno naravnanost v kriznih razmerah

  • Ne razmišljajte in ne pogovarjajte se o najbolj katastrofalnih mogočih izidih. Osredotočite se na to, kaj lahko naredite dobrega in koristnega zase in za svoje bližnje. Če ste zelo tesnobni in zaskrbljeni, vam lahko pomaga to, da se zamotite s prijetnimi aktivnostmi. Pokličite prijatelje, pomagajte jim, pomagajte družinskim članom. Glejte filme, serije, zanimive dokumentarce, berite kaj zanimivega in prijetnega, rešujte miselne uganke, igrajte družabne igre. Pogovarjajte se tudi o drugih stvareh, načrtujete, kaj boste počeli po koncu izolacije, naj Covid-19 ne bo edina tema pogovorov. Koristno je lahko, da si določite čas za zaskrbljenost. Določite del dneva, ko boste do 20 minut razmišljali o bolezni in njenih posledicah, ostali del dneva pa misli o bolezni odženite stran oz. jih odložite na vnaprej določen čas. Morda vam zveni nenavadno, ampak če boste pri tem dosledni, se bo čas neprijetnega razmišljanja sčasoma avtomatično zmanjšal.
  • Za sprostitev in pomiritev izvajajte sprostitvene tehnike, dostop do teh najdete na spletu (YouTube, različne aplikacije z dihalnimi in drugimi sprostitvenimi tehnikami).
  • Če začutite strah, napetost, stisko, se pogovorite z domačimi, pokličite prijatelje preko različnih medijev. Začutili boste, da niste sami in da marsikdo doživlja podobno kot vi.
  • Če doživljate simptome hudega stresa, kot so dlje trajajoče motnje spanja, nezmožnost izvajanja dnevnih rutin in/ali povečano rabo alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, po telefonu ali elektronski pošti kontaktirajte službe za psihološko ali psihiatrično pomoč. V nadaljevanju je na voljo nekaj kontaktov. Če ste že prej obiskovali psihologa ali psihiatra, se poskušajte dogovoriti za nadaljevanje obravnave preko telekomunikacijskih sredstev.
  • Redno izpolnjujte svoje šolske obveznosti, ne le zaradi znanja, ki ga boste dobili; na ta način boste ohranili tudi učno kondicijo in zmanjšali negativne misli, obenem pa je to priložnost, da ostanete povezani z vašimi profesorji in sošolci.  Uporabljajte različna družbena omrežja in aplikacije za skupinsko učenje, medsebojno pomoč, nasvete, pogovore.

Predvsem pa vedite, da boste s socialno izolacijo rešili življenja najbolj ranljivim ljudem, tudi svojim bližnjim. Tudi to vam bo pomagalo zdržati sedanji način življenja.

Vedite se varno, prekinite fizične stike z drugimi ljudmi ter kljub temu ohranite medsebojno povezanost in sočutje do vseh, še posebno do obolelih in  do tistih, ki v tem času delajo za dobrobit nas vseh.

Kot sva vas že obvestili, se v času zaprtja šole lahko obrnete na naju po elektronski pošti (teja.tomsic@scpo.si, marija.pirih@scpo.si) ali po e Asistentu. Dogovorili se bomo lahko tudi za druge oblike komunikacije.

Predlogi, kam se lahko obrnete po pomoč :

Upava, da se bo naše šolsko življenje čim prej preselilo nazaj  v prostore Šolskega centra Postojna in Gimnazije Ilirska Bistrica.

Teja Tomšič in Marija Pirih,
svetovalna služba


(Število obiskov: 43)
Dostopnost