Pri psihologiji so dijaki imeli možnost razvijati kompetenco samozavedanje in samoučinkovitost. V ta namen so čez celo šolsko leto izdelovali poročila o samoopazovanju. S pomočjo vprašalnika so analizirali lastne vrline in odlike v primerjavi s tem, kako jih ocenijo drugi. Štirinajst dni so vsak dan pisali dnevnik o tem, kaj jim je tisti dan gladko steklo in za katere dejavnosti so se zavestno odločili, ker so se zavedali, da je to dobro za njih, čeprav tega ne počnejo radi. Tako so opazovali svoje vrline, ki so jim pomagale priti do ciljev. V skupinah so razmišljali, kako bi lahko bolje uravnavali svoja čustva (strah, jezo). Ocenili so tudi svoje najmočnejše vrste inteligentnosti ter razmišljali, katere učne strategije in poklici so primerni za njihovo kombinacijo sposobnosti. Analizirali so svojo identitetno krizo in presojali, katere pomembne razvojne naloge adolescence so že razvili. Načrtovali so SMART cilj, spremljali njegovo uresničevanje štirinajst dni ter analizirali frustracije, konflikte in spoprijemanje z njimi.
Dijaki so o teh dejavnostih v evalvaciji napisali:
»Bilo mi je všeč, ker nas je nekako ˝prisililo˝ v to, da smo razmišljali o sebi bolj konkretno in vsak dan. Všeč mi je bilo, ko smo morali doseči svoj (smart) cilj, saj smo dejansko nekaj konkretno spremenili pri sebi.”
“Bilo je zabavno in poučno, o sebi sem se veliko naučila. Bolje sem povezala psihologijo z vsakdanom in bolje sem razumela obravnavano snov.”
“Dobro je bilo, da sem se lahko poglobila vase in odkrila o sebi stvari, ki jih prej nisem vedela, da jih imam, oziroma, da zmorem.”
Ta izziv je bil kar celoleten, zato so dijaki razvijali tudi kompetenco motiviranost in vztrajnost, predvsem pri dveh 14-dnevnih nalogah. Tako je napisal eden od dijakov: »Predvsem štirinajst dnevni delovni list je bil kdaj precej naporen, saj se je bilo težko vsak dan spomniti, kaj novega si se naučil, ne da se ponavljaš”
Dijaki so pri psihologiji imeli tudi možnost razvijati kompetence ustvarjalnost, odkrivanje priložnosti, delo z viri, samoiniciativnost, motiviranost in vztrajanje pri doseganju ciljev, saj so lahko sami izbrali eno izmed avtentičnih nalog in samostojno, v paru ali v skupini pripravili zanimiv izdelek.
Nekateri so oblikovali informativne zloženke o čustvih.
 |
 |
Drugi so pripravili informativne plakate ob dnevu duševnega zdravja, ki so jih skupaj z dijaki 3. letnika, ki so ustvarjali pri sociologiji, v tednu okrog 10. oktobra 2019 razstavili v zdravstvenih domovih v Postojni in Ilirski Bistrici, nato pa še na šoli. V razredu so svoje sošolce poučili o mitih in dejstvih o duševnem zdravju, kako ohraniti duševno zdravje, kaj lahko storiš, če se znajdeš v duševni stiski, katere duševne motnje poznamo in kako jih zdravimo ter kako pomagati osebi v duševni stiski.
Fotografije plakatov si lahko ogledate tukaj – povezava
Maks je v času karantene skupaj z mlajšim bratom posnel kratek informativni film o obrambnih mehanizmih. Številni dijaki pa so v različnih filmih iskali zanimive psihološke pojave in napisali psihološko analizo filma. Takole so napisali:
»Po mojem mnenju film »Za dežjem posije sonce« zelo dobro prikaže bipolarno motnjo in življenje bolnika, ki trpi za njo. Spoznal sem, da je življenje polno vzponov in padcev, zato moramo vedno iskati rdečo nit življenja (silver lining) ter vedno iti naprej, tudi ko smo na tleh. To je bil tudi Patov moto v življenju, »excelsior«, kar v latinščini pomeni navzgor, še višje.« (Črt)
»Film »Bog, le kaj smo zagrešili?« sem si ogledala že enkrat prej, zato sem se tudi sedaj odločila za ta film, saj sem vedela da je zabaven in da čas ob njem hitro mine. Sem pa naredila veliko razliko v načinu gledanja filma. Ko sem film gledala prvič niti nisem opazila, kako poln je predsodkov in stereotipov (etnični, rasni, verski in mnogi drugi). Ko pa sem film gledala drugič in sem se na te stvari osredotočala, sem opazila, da ne gre le za zabavno komedijo, ki nekoliko preganja dolgčas, ampak nam prikazuje tudi sliko naše krute realnosti, ki pa je v filmu olepšana in prikazana na komičen način. Film nam dobro predstavi,kako vsakdanji so predsodki in kako polno jih je naše življenje, je pa res da verjetno večina ljudi tega v filmu sploh ne opazi, saj jih bolj privlači zabavna plat filma. Ogled filma bi priporočila vsakomur, ki bi se rad nekoliko bolj zavedal svojih predsodkov ter jih tudi opazil v svetu okoli sebe.« (Anja)
Dva Jakoba pa je pritegnila posebna metoda za obvladovanje avtonomnega živčevja – Wim Hof metoda, ki sta jo v seminarski nalogi kritično ovrednotila: »Na podlagi lastnih izkušenj in raziskovanja sva zaključila, da je prakticiranje metode varno za odgovorne uporabnike, ki se o metodi predhodno pozanimajo in posvetujejo s svojim zdravnikom. V ta namen ima tudi aplikacija Wim Hof Method – Making you strong, healthy & happy starostno omejitev trinajstih let, ki je starost, pri kateri naj bi bila oseba sposobna dojeti pomen metode in jo odgovorno uporabljati za svoje zdravstvene koristi.
Glede na najine zaključke, bi se to nalogo lahko uporabilo kot vir informacij za tiste, ki bi radi začeli prakticirati to metodo, saj v slovenščini ni veliko literature, ki bi opozarjala o njenih morebitnih nevarnostih in potencialnih koristih.«
Nekateri dijaki pa so izrazili svojo likovno ustvarjalnost, ko so uporabili načela zaznavne organizacije pri izdelavi napisa svojega imena v povezavi s svojimi interesi.
 |
 |
Učiteljica psihologije: Mihaela Stražišar, univ. dipl. psih.
(Število obiskov: 59)
