Po dveh letih premora smo spet odpotovali – na že dolgo načrtovana Plitviška jezera. Nabralo se nas je za kar dva avtobusa, kljub temu, da nam je vremenska napoved obetala spremenljivo vreme. Med vožnjo čez Gorski kotar nas je močil dež, ob prihodu na Plitvice pa so se oblaki začeli trgati in za nekaj časa nas je grelo tudi sonce. Na sami poti, tudi če je trajala več kot štiri ure, nam ni bilo dolgčas. V enem avtobusu so se zabavali s kvizom, v drugem so imeli s sabo različne inštrumente, ves čas pa je bilo prisotno tudi petje. V parku smo nato preživeli prijetnih pet ur na lesenih sprehajalnih potkah, del poti pa smo si skrajšali z vožnjo na ladjici in vlakcem. Večina nas je prehodila večji del pohodnih poti, oziroma program C, ki je dolg približno 8 kilometrov. Pot nas je vodila mimo različno velikih jezer, slapov, slapišč in jam. Gneče ni bilo, saj se glavna sezona še ni začela. Na koncu smo bili sicer utrujeni, ampak zadovoljni z ogledom. Nazaj smo se vračali po drugi poti, čez kraška polja proti morju. Ker je bilo vreme odlično, smo se ustavili še v Senju, za krajši sprehod ob obali in za piko na i še v McDonald’su. Na poti nazaj smo že načrtovali naslednji izlet, na katerega se bomo odpravili v sredini junija. Tisti, ki ste zamudili prvega, pa ste vabljeni, da se nam pridružite naslednjič.
(Število obiskov: 263)
