Svetovni dan poezije, ki ga praznujemo vsako leto 21. marca, zaznamuje eno najbolj cenjenih oblik kulturnega in jezikovnega izražanja in identitete človeštva. Poezija, ki je navzoča v vsej zgodovini – v vsaki kulturi in na vseh celinah – govori o naši skupni človečnosti in naših skupnih vrednotah ter spreminja najpreprostejše pesmi v močan katalizator dialoga in miru.
Unesco je 21. marec prvič sprejel za svetovni dan poezije na svoji 30. generalni konferenci v Parizu leta 1999, da bi podprl jezikovno raznolikost s poetičnim izražanjem in povečal priložnost za slišanje ogroženih jezikov. Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je zapisala, da poezija odpira vrata drugim, bogati dialog, spodbuja napredek in je v nemirnih časih potrebna bolj kot kadarkoli prej. V svetu, zaznamovanem z besedami, barvami in podobami, ima poezija moč brez primere. To je moč, ki nas popelje iz vsakdana in moč, ki nas spomni na lepoto, ki nas obdaja, na trdoživost človeškega duha.
Svetovni dan poezije je priložnost, da spodbujamo branje, pisanje in poučevanje poezije. Naši dijaki imajo že vrsto let možnost pesniškega izražanja na različnih tekmovanjih, natečajih in prevajanjih. Razstavljene pesmi so nastale v sklopu pouka slovenščine kot reinterpretacija Visoke pesmi, med urami predmeta ITS: Umetnost in kultura (Svet iz besed: Ko(n)sovel), v okviru dijaškega pesniškega natečaja Miroslava Vilharja, srednješolskega natečaja za najboljši haiku, nacionalnega projekta za srednješolce Sing-a-Vision (del natečaja je prevajanje poezije znanih pesnikov) ali pa kar tako.
Ideja in postavitev razstave: M. Pirih, C. Bajec, T. Logar Morano, T. Smrekar, T. Tomšič ter dijaki
Mentorice: M. Rebec Hreščak, N. Ritonja, T. Logar Surina, K. Koren Valenčič, C. Bajec in E. Gombač.
(Število obiskov: 98)
