Na naši šoli pri njihovih aktivnostih spodbujamo tudi dijake športnike in tiste, ki se udejstvujejo na področju kulture in ustvarjalnosti.
Da bi lažje usklajevali svoje izvenšolske obveznosti in delo v šoli, jim omogočamo pridobitev statusa dijaka s posebnimi ugodnostmi.
MATIJA STRAŽIŠAR IN TILEN PODBOJ
MATIJA STRAŽIŠAR IN TILEN PODBOJ
Matija in Tilen – v Kataloniji reševala problem čajnih vrečk
Sva Matija Stražišar in Tilen Podboj, dijaka 4. letnika programa strojni tehnik. V lanskem šolskem letu sva v okviru programa Erasmus+ odšla na praktično usposabljanje v tujino. Spoznavanje delovnega okolja v tuji kulturi več kot 1.300 kilometrov od doma je bil dobrodošel izziv. Prve izkušnje z življenjem izven ”hotela mama” znajo biti neprijetne; še posebej, če se znajdeš v angleško negovorečem okolju. Ampak vse je odvisno od lastne iznajdljivosti.
Maj 2017 sva tako preživela v Kataloniji, v mestecu Ripoll. Usposabljanje sva opravljala v podjetju Fundacio Eduard Soler, ki z bogato tradicijo in obvezo šolajočim ponuja dober vpogled v različne tehnološke procese.
Najino usposabljanje je bilo tako namenjeno prav posebni nalogi: od prvega dne sva spoznavala poseben stroj, ki mora v škatlo spustiti po petnajst čajnih vrečk. Ko je škatla polna, stroj začne polniti novo, napolnjena pa nadaljuje pot v pakirni oddelek. Namen naprave je predvsem skrajšati zamudno ročno štetje čajnih vrečk, v živilski industriji pa je tako ali tako treba paziti tudi na higieno, ki je na veliko višji ravni pri strojnem delu, kot če se tega lotijo ljudje.
Stroj, ki ga še ni na tržišču, je bilo treba izboljšati in tako sva v naslednjih dneh in tednih, sprva s papirjem in lepilnim trakom, nato pa tudi z računalniškim modeliranjem, pripravljala izboljšave. Nekatere enostavnejše kose sva izdelala, druge, kompleksnejše, pa so nadrejeni poslali v izdelavo šele po najini vrnitvi v Slovenijo.
Najina ustvarjalnost in dobro delo sta bila opažena, delodajalci so znali ceniti vložen trud. Proti koncu najinega praktičnega usposabljanja so si vsi vzeli nekaj več časa za naju in nama pokazali še programiranje računalniško vodenega stroja, na katerem sva si tudi izdelala spominski izdelek.
Vsak dan sva o svojem življenju v Španiji pisala blog, ki ga lahko prebereš na: (http://strojnikiripoll.blogspot.si/).
Če želiš kot dijak izkusiti življenje na lastno pest, je praktično usposabljanje v tujini odlična priložnost.
V Ripollu sva se imela res lepo in sva si želela prakso še malo podaljšati. Ampak dom je samo eden in zato nezamenljiv.
ALEN AGIĆ – dijak programa gimnazija
Sem Alen Agić in obiskujem 4. letnik gimnazije na sredješolskem centru v Postojni. Poleg šole se ukvarjam tudi z nogometom.
Sem član Nogometnega kluba Kalcer Radomlje. Z ekipo tekmujemo v 1. slovenski nogometni ligi do 19 let. Veliko pomoč pri usklajevanju šolskih obveznosti in nogometa mi omogoča status dijaka športnika, saj imam nogometne treninge večinoma vsak dan v Radomljah in tekme ob vikendih, šolske obveznosti pa tudi zahtevajo veliko časa.
Za gimnazijo na Šolskem centru Postojna sem se odločil predvsem zato, ker je delo na šoli zelo v redu in mi ponuja veliko možnosti usklajevanja šolskih in obšolskih dejavnosti, pa tudi zato, ker živim v Postojni.
LUKA NIKOLIĆ – dijak programa gimnazija
Sem Luka Nikolić, dijak 4. letnika gimnazije. Že drugo leto se ukvarjam z razvojem Glukogena. Glukogen je prenosna naprava za odkrivanje glutena v hrani. Pomaga ljudem s celiakijo in drugim, da se lažje prehranjujejo izven domače kuhinje.
Vse se je začelo, ko smo imeli v 3. letniku v sklopu Obveznih izbirnih vsebin naravoslovno – podjetniški tabor na Debelem rtiču. Tridnevne delavnice je vodil Ustvarjalnik, pospeševalnik mladinskega podjetništva. Takrat se mi je porodila ideja za nov projekt Glukagen.
Tako sem z Ustvarjalnikom in mentorjem Nejcem Konjevičem začel z realizacijo projekta. Seveda smo morali najprej preveriti, če obstaja trg za našo napravo in če jo je sploh mogoče narediti. Javnosti pa smo projekt prvič predstavili na Startup vikendu v Celju, kjer smo prejeli nagradi “Naj ideja po izboru udeležencev” in “Naj ideja po izboru komisije”. Projekt pa je požel tudi veliko zanimanje javnosti in različnih podjetij, ki so nam ponudila pomoč pri nadaljnjem razvoju.
Za razvoj prototipa sem oblikoval ekipo, ki jo poleg mene sestavljata še dva biotehnologa in mehanotehnik. Z donacijo Šolskega centra Postojna pa smo kupili začetne komponente in se lotili dela.
Ker pa se poleg razvoja projekta redno ukvarjam tudi s košarko, sem šolo zaprosil za status B, saj mi ta omogoča, da svoje obšolske dejavnosti uspešno usklajujem s šolo.
Nagrada za eno izmed najbolj perspektivnih podjetniških idej
IVANA HREŠČAK – dijakinja programa gimnazije
Šah tekmovalno igram 6 let, sem članica Šahovskega kluba Postojna. Udeležujem se mednarodnih šahovskih turnirjev in državnih, evropskih ter svetovnih tekmovanj.
Sem članica slovenske mladinske in razširjene ženske članske reprezentance. Tekmujem v standardnem in pospešenem šahu. V obeh kategorijah mi je uspelo priti v sam evropski vrh, letos sem postala mladinska evropska prvakinja v pospešenem šahu, moji največji dosežki iz preteklih let pa so: 1. mesto na evropskem mladinskem ekipnem tekmovanju, 1. mesto na državnem članskem ženskem tekmovanju, večkrat sem postala tudi državna mladinska prvakinja.
Šolski center Postojna nudi dijakom športnikom spodbudno okolje, brez statusa vrhunske športnice in razumevanja profesorjev bi težko usklajevala šolske obveznosti s treningi in tekmovalnim šahom.
Na Šolski center Postojna sem se vpisala zaradi več razlogov: ker sem se želela šolati v domačem okolju, pritegnil me je bogat nabor tujih jezikov (poleg angleščine se učim še francoščino in nemščino) in dejstvo, da šola z individualizacijo programa mladim športnicam in športnikom pomaga na njihovi športni poti.
TEVŽ GORJANC – dijak programa gimnazija
Poleg gimnazije v Postojni vzporedno obiskujem še Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, pri prof. Matjažu Jevšnikarju igram trobento.
Na urniku imam ure trobente, igranje v komorni skupini in simfoničnem orkestru ter teoretične predmete. Na treh državnih tekmovanjih mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG) sem osvojil tri zlate plakete, zlato plaketo sem osvojil tudi z Jazz ansamblom Glasbene šole Postojna. Udeležil sem se glasbenega tekmovanja v Varaždinu, VARAŽDIN WOODWINDS & BRASS, kjer sem dobil prvo nagrado.
Letos sem postal član simfoničnega orkestra Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Tri popoldneve tedensko preživim v Ljubljani, zato sem zaprosil za status A, ki mi omogoča raznolike prilagoditve, predvsem opravičeno odsotnost od pouka.
Na gimnazijo v Postojni sem se vpisal zato, ker sem hotel ostati doma, kjer imam primeren prostor za vaje. Ni mi žal, saj s profesorji dobro sodelujem in mi je šolsko vzdušje všeč. Včasih je naporno, takrat grem na kolo in življenje gre naprej.
(Število obiskov: 923)
